Plod raste na vejah, ki niso predolge bolj ob glavnem deblu. Ki pa lahko zraste v višino in jo lahko sami z rezanjem priredite kakršno želite. Iz debla sicer rastejo stranske veje, vendar ne preveč na široko, rastejo bolj navpično ob drevesu. Sadike so gole korenine (tj. brez rastlinskega pokrova ali posode).

Kot vsa ostala sadna drevesa ... ampak obrezana! In to niti ni tako nepomembno, če vemo, da je obrezovanje pogosto zapleten tehnični postopek in pogosto vir težav. Tu je težava vnaprej rešena: obrezovanja ni veliko. Sicer pa moramo, tako kot vsa sadna drevesa, tudi našo sadiko posaditi na sončno lego, zaščiteno pred močnimi vetrovi.

- Jablana ima rada ilovnata tla.

- Tudi hruške, vendar jih je treba položiti v dovolj globoka tla, ker so korenine zvite in segajo zelo globoko.

- Drevo češnje ima raje dobro odcedna tla.

-Marelice posadite v običajno vrtno zemljo v kombinaciji s šoto (1:1). Ta zemlja mora biti bolj rahla in bolj suha.

Da, stebričasta drevesa morajo biti razmaknjena en meter narazen v vse smeri - Pustite površino enega kvadratnega metra na drevo, da se lahko približate drevesu, ne da bi poškodovali kratke poganjke in plodove.

- Zato sadike posadite na razdalji 1 m. Drevesa je bolje postaviti v vrsto na vsako stran drevoreda v širini med 1,50 in 2 m: vaše sadike se bodo tako bolje razvijale -

- Stranski poganjki naj le malo odstopajo od ogrodnih vej, največ 20 cm na vsako stran.

Primarna naloga sadike po sajenju je dobro ukoreninjenje in preživetje. Šele po tej vitalni fazi je rastlina pripravljena na kakovosten pridelek. Odvisno od izbrane sorte češnje obrodijo od maja do julija. Jablane od septembra do decembra in hruške od septembra do novembra. Marelice obiramo od sredine julija do septembra.

Sadno drevo, je zelo preproste oblike. Razprostira se z navpičnim steblom, ki doseže višino do 2m. To drevo ima krajše veje, ki rastejo z obeh strani. Sadike za razvoj ne potrebujuejo veliko prostora, posadimo jih lahko bolj na gosto eno poleg druge, tako da imate lahko več vrst na istem območju. Sadiko lahko gojimo tudi v velikem loncu, ki okrasi balkon ali teraso. Prvo obiranje poteka eno leto po sajenju sadike.

Posajeno sadiko je priporočljivo podpreti z oporno palico, bodisi v loncu ali v zemlji, dokler se sadika dobro ne ukorenini.

Sadno drevje lahko gojimo tudi v lončkih. Za to morate uporabiti lonec, ki ima vsaj 50cm premera in 50cm globine. Rastlina, vzgojena v loncu, je odvisna od nas iz dveh pomembnih razlogov:
- Zalivanje je treba nenehno spremljati, in če je malo dežja, se mora substrat med zalivanjem posušiti.
- Gnojenje je pomemben pogoj za dober pridelek ker rastlina zelo hitro porablja hranila iz substrata, poskrbite, da ji zagotovite zadostna hranila.

Sadno drevje, posajeno na vrtu, pripravite na zimo tako, da poganjke prekrijete z vejevjem, slamo ali netkanim materialom. Drevesa praviloma prekrijemo, ko temperature padejo pod -10°C. Glavna naloga je zagotoviti, da korenine ne zmrznejo. Če je zračna vlaga premajhna (malo dežja in snega) in so temperature višje, lahko rastlino občasno zalijemo. Sadike, posajene v lončke, pripravimo na naslednji način: drevesa naj bodo pozimi v prostoru brez zmrzali pri temperaturi okoli 4 C, substrat pa mora biti rahlo vlažen. Če jih morate pustiti na balkonu, postavite lončnice v večji zaboj, napolnjen z izolacijo – s suhim listjem, mahom, šotnim mahom ali stiroporjem – in pokrijte zaboj s čim drugim.